Potapljanje se mi je vedno zdelo privlačen hobi. Sama se ga sicer verjetno ne bi lotila, me je pa za to vzpodbujal mož, ki mi je potapljaški tečaj za dva premeteno zavil v rojstnodnevno darilo.
Junija sva tako bolj kot ne na njegovo željo začela obiskovati klub Pro Dive v mariborskem Pristanu. Zanimivim uram teorije so sledile praktične v bazenu, pozneje pa že prvi potop v morje v hrvaški Kostreni. Potopi v bazenu me niso še nič kaj preveč navdušili, ampak plavanje v morju pa je čisto druga pesem. Odpre se ti namreč nov svet in počutiš se kar nekako hvaležnega, da lahko posežeš v sfero na tej naši krasni zemlji, ki ti je drugače nedosegljiva.
Moje navdušenje je še vzpodbudilo srečanje z morskim konjičkom že na prvem potopu. Ko me je obkrožila jata lepih črnih ribic, pa sem pozabila celo na strah. Ta se sicer občasno še vrne, zato se verjetno v neke strašne morske globine ne bom nikoli spuščala, zagotovo pa bom z veseljem spoznavala vodno življenje nekaj metrov pod gladino morij tega našega raznolikega in pestrega sveta.
Polona Bombek Ambrožič, OWD potapljačica
