Surinski in Similanski otoki ležijo zahodno od Tajske obale v vzhodnem delu Andamanskega morja, ki je del Indijskega oceana. Tako Surinski kot Similanski otoki so zaščiteni kot Tajski podvodni nacionalni park, kjer veljajo posebna pravila in spadajo med najboljše potapljaške destinacije na svetu. Čudoviti beli pesek, bujno zeleno rastlinje, turkizno modra voda – resnično sanjski otoki v vsakem pogledu, posebej, ko pogledaš pod vodo!
Glavna sezona za potapljanje je od novembra do aprila, najboljši čas v tem obdobju pa je po zagotovilih lokalnih podvodnih vodičev mesec februar. Najboljši način za potapljanje na teh čudovitih otokih je večdnevni safari z ladjo, kjer lahko maksimalno izkoristiš čas za potapljanje ob vedno sveže pripravljeni in odlični hrani ter prijazni posadki. Tisti najbolj strastni potapljači smo namreč lahko opravili tudi štiri potope na dan. Tako se nas je odpravila skupina dvaindvajsetih slovenskih potapljačev na celotedensko križarjenje, kjer smo poleg obeh otočij raziskali tudi nekaj drugih otočkov v bližini, med njimi slavnega Richelieu Rock, nad katerim se je navduševal tudi Jacques Cousteau.
Izpluli smo iz pristanišča Khao Lak, tako da smo svoj prvi potop opravili na razbitini Boonsung. Že pri prvem potopu so nas pričakale jate različnih rib in lignjev, sama razbitina pa je bila polna črvov, rakcev, različnih tipov moren in drugih rib. Razbitina je stara dvajset let, dolga približno 30 metrov in široka 10 metrov. Ker jo je tsunami razbil na šest različnih delov, nam zaradi varnosti niso dovolili v notranjost razbitine.
Pot nas od razbitine Boonsung vodila na sever do otoka Koh Bon, ki že spada pod zaščiteno območje Similanskega nacionalnega parka. Tam smo opravili dva prečudovita potopa, ki sta bila dolga vsak več kot 80 minut med sedmimi mantami, ki so krožile okrog nas. Ena med njimi je bila popolnoma črna in res zelo velika. Videli smo vsaj dve različni vrsti; veliko manto (manta ray) in malo manjšega vražjega skata (devil ray). Razlika med njima je le v obliki ust, saj ima manta nekakšne lopatice, s katerimi si pomaga pri ulovu planktona, vražji skat pa je nekoliko temnejši, manjši in ima namesto lopatic rožičke (verjetno do tod tudi ime). Težko je z besedami opisati ta veličastna bitja in naše občutke, ko so krožili med nami.
Od otoka Koh Bon smo nadaljevali pot mimo otoka Koh Tachai, kjer smo naredili nočni potop, do destinacije, ki smo se je vsi veselili – Richelieu Rock. Gre za osamljeno formacijo kamna v obliki konjske podkve vzhodno od Surinskih otokov – raj za podvodne fotografe zaradi bio raznolikosti ter eno izmed najboljših mest na svetu, če se želiš potapljati z morskim psom kitovcem (whale shark). Pes kitovec je največja riba v oceanu, saj zraste do 14 metrov in se prehranjuje le s planktonom. Na omenjeni lokaciji smo se potapljali dva dneva, na poti na Surinske otoke in ob povratku, ko smo lahko doživeli pravi spektakel, saj smo se potapljali z dvema psoma kitovcema, ki se nista pustila motiti. Res nepozabno doživetje! Poleg teh dveh orjakov smo videli jate različnih rib (barakude, šnjuri, tune itd.) in lignjev, ter ogromno majhnih kozic, morskih konnjičkov, hobotnic, črvov in ribic – vseh barv in oblik. Velja posebej izpostaviti kozice harlekinke (harlequin shrimps), ki so tako pisanih barv, da imaš občutek, da so našemljene. Poleg tega je našo pozornost pritegnila tudi t.i. riba žabica (frog fish), čudne oblike in barve, ki se je premikala ne le s plavanjem, temveč tudi s hojo! Na lokacijah na samih Surinskih otokih pa smo videli tudi želve, hobotnice, grebenaste morske pse, razne vrste skatov, še bolj nenavadne kozice (smashing mantis shrimps) in naleteli na izredno redko najdbo mladiča ene izmed rib žabic (clown anglerfish). Ko smo se odpravili iz Surinskih otokov proti Similanskim, smo se ustavili na otoku Koh Tachai, kjer smo videli morske pse leoparde (leopard shark ali zebra shark – kot mladič ima proge, kot odrasla žival pa pike – od tod dva različna imena), naleteli smo pa tudi na morske kače. Ko smo končno prispeli do Similanskih otokov, smo bili že malce razvajeni, kljub temu pa so bili vsi potopi prečudoviti. Similanski otoki obsegajo 9 otokov, kjer se povsod žal nismo mogli potapljati, saj so bile nekatere lokacije močno prizadete v tsunamiju 26.12.2004. Kljub razsežnosti pojava, je ocenjeno, da je bilo zaradi tsunamija uničenih le 10 – 20% grebenov. Mi smo se potapljali na lokacijah, kjer tega ni bilo moč videti. Potopi na Similanskih otokih so se mi posebej vtisnili v spomin, saj so spominjali na nekakšne koralne vrtove, kjer so se koralne glave dvigovale iz peščenega dna. Med zadnjimi lokacijami na Similanskih otokih smo obiskali zelo pribljubljeno lokacijo, ki se imenuje po skalni formaciji, ki spominja na glavo slona (in se zato imenuje Elephant Head Rock). Potopljeni granitni bloki tvorijo tunele in druge formacije, ki naredijo potop izredno zanimiv in razgiban. Splača se pa tudi pokukati v same skalne formacije, kajti v notranjosti le teh smo na naše veliko presenečenje našli več grebenastih morskih psov, ki so plavali v krogu skozi ozke tunele in to le kakšen dober meter od naših radovednih glav! Za nas se seveda niso zmenili, mi smo pa polni prečudovitih vtisov zaključili potapljanje na Tajskem.
Sergeja Puppis Freebairn
