Naša »potapljaška zgodba Bali« se začne v Mariboru, od koder smo se odpravili na letališče v avstrijski Graz, od kjer smo se odpravili na pot z letalom prek Frankfurta, Singapurja vse do letališča Denpasar na otoku Bali v Indoneziji. Kljub 17 urnemu letu smo uživali, saj so bila pričakovanja bolj »živa« od napornega leta.
Na rajski Bali smo prispeli v poznih večernih urah. Ob prihodu iz letališke stavbe nas je presenetila vročina, na katero v Sloveniji ob tako pozni uri nismo navajeni. Na parkirišču pred letališčem nas je pričakala množica zaslužka željnih taksistov.
Sedem potapljačev z ogromno prtljage je neizbežno pomenilo tudi to, da smo morali najti veliko kombinirano vozilo, a iskanje ni bilo tako preprosto. Pravzaprav je to bilo še za Bojana neuspešno. Kolegialna etika taksistov je tako zasidrana, da je praktično nemogoče najeti taksi, ki še ni prišel na vrsto, da odpelje svoje stranke na želeno lokacijo. Temu se žal nismo mogli izogniti niti mi.
In seveda, sledilo je nujno barantanje za ceno. Vsaj tu smo imeli srečo in »iztržili« dvakrat nižjo ceno od formalne.
Taksi nas je pripeljal do hotela Melasti Kuta, ki se tako tipično nahaja ob plaži in ne daleč stran od tako zaželenega nočnega življenja.
Že kmalu po prihodu v hotel nam naša popotniška mrzlica ni dala miru, zato smo se odpravili na potep po Kuti, ki je privlačna predvsem po peščenih plažah, ter po visokih valovih, ki k sebi vabijo surferje.
Naj še omenim, da je Kuta znan turistični center na otoku, največ turistov pa sem prihaja iz Avstralije, Nove Zelandije, a Kuta mika tudi Evropejce.
Naslednje jutro se je naše pravo potovanje šele začelo. Z kombiniranim vozilom smo se odpravili na SV del otoka, imenovan Pemuteran kjer se nahaja potapljaška baza Easy Divers v lasti Slovencev.
Pot od hotela do Pemuterana je trajala 7 ur, saj 135 km poti na cestah Balija, ki so ozke in strme ni tako enostavno prevoziti.
Naj vam ponudim še nekaj zanimivih informacij o otoku. Otok je vulkanskega nastanka in na njem se mogotita kar dva vulkana. Eden od njiju se vzdiguje kar 3200 m nad morjem. Notranjost otoka se nam je zdela še posebno privlačna zaradi svoje bujne poraščenosti. Ne manjka širnih prostranstev riža in palm.
Bujna vegetacija pa je vsekakor kazalec, da na otoku ne manjka potokov in rek. Po poti nas je vabilo pisano tropsko sadje, ki ga ponujajo po zelo nizkih cenah. Ko prispemo v Premuteran smo se prvo pogovorili z lastnikom potapljaškega centra o lokaciji potopa za naslednji dan, nato smo se odpravili v hotel, ki sta nam ga svetovala lastnika potapljaškega centra Jana in Dušan. Naš prvi potop je bil načrtovan v nacionalnem parku na otoku Manjangan, ki je dobil oznako nacionalni park. Ne vem pa zakaj, saj ribiči pridno lovijo z mrežami tik ob obali otočka.
Morske globine so tukaj polne raznoraznih koral (trde in mehke), pa tudi živalski in rastlinski svet je še kar ohranjen. Morska voda je tukaj topla (29 stopinj) in mirna brez tokov, zato je tudi ribjega življenja na tem delu otoka precej malo. Kljub temu, da nismo opazili večjih rib, je naše potapljaško oko opazilo več majhnih , a zanimivih živalic.
Po dveh opravljenih potopih smo preostanek dneva preživeli v uživanju ob hladni in osvežilni pijači v hotelskem baru, ker si kaj drugega na tem delu otoka ne moreš privoščit. Pa ne zaradi pomankanja denarja, ampak, ker na tem delu ni ničesar drugega kot kmetijstvo.
Dan po Menjanganu nas je vodil v Gilimanuk Bay, plitek zaliv med Javo in Balijem. Je popolnoma brez koral, pa kljub temu zanimiv, ker je morsko dno posejano z črnim vulkanskim peskom ter kar nekaj preostalega življenja, ki vabi podvodne fotografe in tiste, ki se pod vodo radi zadržujejo malo dlje, saj je poraba zraka tukaj zaradi nizkih globin, ki ne presega 13 m, majhna. Vidljivost je precej slaba, temperatura v zalivu pa samo 26 stopinj.
Naslednji dan zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti Tulambenu, kjer podmorski svet vabi z potopljeno ladjo imenovano USS Liberty. Ladja je dolga 150 m, nahaja pa se samo 50 metrov od obale na globini od 7 do 30 metrov. Noč v Tulambenu smo prespali v Bali Koral Bungalows, kjer tudi poskrbijo za prenos opreme do samo 200 m oddaljene potopljene ladje. Ladja je neverjetno lepo poraščena s koralami, za razliko od Manjangna smo tukaj lahko videli res zelo velike ribe, ki mirno plavajo med potapljači. Potop na ladji USS Liberty je res vreden obiska, primerna pa je za vse potapljaške kategorije. Cena dveh potopov ob barantanju je samo 45 dolarjev. Naslednji dan prispemo v Padang Bai. Po nasvetu taksista smo se odločili, da obiščemo potapljaško bazo OK Divers, zato smo se namestili v hotelu, ki je bil samo 50 m oddaljen od omenjene baze. Naš cilj, Blue Lagoon, potapljaška lokacija, ki se od ostalih potapljaških lokacij razlikuje predvsem po belem koralnem pesku, bogato poraščenim morskim dnom z raznimi koralami in res zelo veliko življenja. Okoli nas so plavali morski psi, želve, mimobežne pa niso bile niti redkejše vrste rib, med temi naj omenim več frogfishef.
Naše potapljaške pustolovščine so se tukaj kmalu približevale koncu, a se kot pravi avanturisti nismo mogli izogniti še prečudovitemu « zemeljskemu » ogledu zgodovinskega mesta Ubud.
Mesto Ubud je ponosni »lastnik« templja, posvečenega opicam, ki se nahaja v gosto poraščenem gozdu z visokimi drevesi in lepo tlakovanimi potkami, pogled pa kamorkoli se že obrnete, usmerjen v opice, za katere se nam je zdelo, da je njihovo edino poslanstvo v življenju poležavanje v senci in poziranje turistom.
In zdaj je zares prišel naš deveti dan našega zaključka tega avanturizma po Baliju. V Kuti smo si ogledali še spomenik žrtvam bombnega napada na Bali leta 2002. Na kraju eksplozije danes stoji mogočen spomenik z imeni umrlih ljudi.
Kuta je tipično turistično mesto. Turizem in veliko število domačinov, ki ne uporabljajo košev za smeti za sabo prinese tudi onesnaženje.
Turizem pomeni tudi to, da je na stojnicah mogoče kupiti praktično vse in da vas taksisti nepretrgoma nadlegujejo z ponudbami za prevoz in še kaj več.
Po bombnem napadu je v Kuti trenutno najbolj aktualen bar Hard Rock Caffe Bali, kjer je solidno poskrbljeno za varnost, v elitnejše lokale in trgovinice pa je praktično nemogoče vstopiti brez pregleda z detektorjem kovin. V primeru vstopa avtomobila v območje hotela pa je le ta pregledan s strani varnostnikov.
In ker se konec koncev svet vrti tudi okoli denarja, še nekaj informacij o cenah potopov.
Cene za potapljanje na Baliju se vrtijo okoli 45-50 ameriških dolarjev za dva potopa, cene potopov v potapljaški bazi Easy Divers pa so najvišje, kljub temu, da nudijo potapljaču najmanj užitkov pod vodo. Za 3 potope smo plačali kot Slovenci 110 evrov. Če se odpravljate potapljat na Bali vam svetujem potapljanje na vzohnem delu otoka (Teluk Amuk). Po naši oceni je to območje čudovito, najlepše in najbogatejše pod vodo na Baliju. Podvodni svet je prečudovit. V vseh pogledih prekaša nacionalni park Menjangan. Druga svetla plat pa je seveda cena potopov.
Goran Pome
