V OBJEMU MORJA

Potopili smo se. V trenutku je izginilo kričanje otrok, glasno smejanje in burno pogovarjanje ljudi. Mir, tišina. Naša telesa so lahkotno lebdela v vodi in se popolnoma umirila. Slišati je bilo le lastno dihanje. S podvodnimi znaki smo našemu inštruktorju Bojanu in njegovemu pomočniku Boštjanu sporočili, da smo vsi v redu, nato sta pomahala z roko in razvrščeni po parih v koloni smo se podali na ogled življenja pod morsko gladino. Pod nami se je vrstilo vse mogoče. Spužve, vmes korale, morske kumare, majhne in večje ribe vseh vrst, bilo je čudovito! Počasi smo se poganjali s plavutkami in polni navdušenja obračali glave sem ter tja ter občudovali pestro življenje morskega dna.

Prispeli smo do grebena, preplavali rob in se znašli nad črno praznino, ki je vodila v globino morja. Za trenutek sem obstala, se zagledala vanjo in se vprašala, le kaj vse se skriva tam spodaj? Sledili smo Bojanu in Boštjanu, se počasi spustili ob grebenu do globine 15 metrov in ves čas občudovali tamkajšnje prebivalce. Na koži smo občutili rahel hlad, ki se je z vsakim dodatnim potopljenim metrom večal, vendar nas je neopren varoval tudi pred tem. Greben so krasile rumene in temne spužve, razne korale in veliki morski ježki, ki so bili pokriti z morsko travo, da smo jih komaj opazili. V luknjah smo s podvodno svetilko iskali hobotnice in eno celo zaznali. Zaplavali smo ji bližje, vendar je takoj izginila za temnim oblakom svojega varovalnega črnila. Naenkrat se je iz temne globine, tik pod nami dvignila ogromna jata majhnih, srebrnih rib. Zaobjele so nas, se čez čas le dvignile nad nas in nadaljevale svojo pot. Takrat nisem vedela, v katero smer bi gledala. Bile so povsod!

Počasi smo se podali nazaj. Ponovno smo uživali ob raznolikosti grebena in kmalu prispeli do peščene plitvine na 8 metrih. Tudi tam je življenje zelo pestro. Razne morske vetrnice so čudovito plapolale v morju, da so spominjale na kakšne »morske cvetlice« in roza obarvane konice koral so pritegnile naše oko. Velike morske kumare so negibno ležale v pesku in ribe glavači so ves čas branili svoje domovanje. Obračali smo kamne, velike in majhne, da bi opazili kakšnega morskega polža, a žal te sreče tokrat nismo imeli. Namesto njih pa so nas skoraj ves čas spremljale majhne ribe, ki so se pognale k vsakemu obrnjenemu kamnu, da bi prišle do čim več hrane, ki se je skrivala spodaj.

Morje, tako drugačno, deluje tako mirno in razkriva čisto drugo naravo, a vendar nas je sprejelo medse. Bili smo del njega, kakor da je popolnoma normalno za nas da smo tam. Tako smo zapustili ta svet polni navdušenja in lepih občutkov. Doživetje je bilo nepozabno.

Nina Žnidarič

error: Kopiranje onemogočeno
X